Sodelovanje s startupi – bližnjica do poslovne rasti
15.01.2020

Inovacije postajajo vse kompleksnejše in napredek vse hitrejši. Izziv, ki ga imamo pred sabo je inovirati preden povpraševanje za inovacije sploh nastane. Podjetniki moramo torej s spremljanjem globalnih trendov predvidevati prihodnost za desetletja naprej in trgu – bodisi drugim podjetjem, bodisi potrošnikom, pravočasno ponuditi novosti.

To pa lahko dosežemo samo s konstantnim inoviranjem. Podjetjem danes ni smiselno vseh inovacij razviti in-house, ker je to predrago. Za doseganje približno enake stopnje inovativnosti kot leta 1930 moramo za R&D nameniti 20-krat več ljudi[1]. Alternativa naraščajočim stroškom pa je povezovanje z drugimi podjetji in iskanje znanja »na trgu«.

Eden od najbolj dinamičnih trgov za inovacije so startupi. Startupi ne razvijajo zgolj idej ampak zgradijo tudi načrt za lansiranje teh na trg. Startupi inovirajo iz trga nazaj. Najprej zaznajo problem in svoje kompetence in znanje uporabijo za to, da zanj poiščejo rešitve. Uspešni startupi se od ostalih razlikujejo po tem, da popolnoma razumejo delovanje verige dodane vrednosti v sektorjih, kjer so aktivni; uspejo oblikovati ekipe s posamezniki iz različnih ozadij, ki se dovolj dobro dopolnjujejo, da lahko majhna ekipa opravlja vse funkcije sodobnega podjetja od razvoja do marketinga. Za povrhu pa bijejo še bitko s časom za obstoj, saj običajno veliko trošijo, prilive pa predvidevajo šele za prihodnost. Zato iščejo bodisi investitorje, ki jih kapitalsko okrepijo in podaljšajo njihov runway[2], bodisi partnerje, s pomočjo katerih lahko testirajo svoje rešitve ali pa le te prvič aplicirajo v večjih industrijskih obratih ali na velikih bazah podatkov, ker jih sami dovolj hitro ne zmorejo postaviti.

Startupi pa ustaljenim podjetjem niso zgolj partnerji, ampak tudi konkurenca. Samo v ZDA so velikim podjetjem med leti 2011 in 2016 odvzeli $22 milijard prihodkov iz prodaje[3]. Tudi to podjetja še bolj motivira, da tesneje sodelujejo s startupi, saj tako ostanejo v neposrednem stiku z razvojem. Izmed 30 največjih podjetij na svetu jih je do konca leta 2016 44% imelo korporativne pospeševalnike[4]. To pa ni poceni in zato so podjetja v manjših ekosistemih kot je slovenski, bolj kreativna. V Ljubljani imamo edini pravi pospeševalnik v Sloveniji – ABC Accelerator, katerega solastniki so EnaA, Petrol, Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije in BTC City.

Poleg angažiranja v pospeševalnikih pa je podjetjem na voljo več načinov spremljanja inovacij. Med drugim je pomemben scouting, torej prisotnost na startup dogodkih in odprtost za pogovore s startupi, ki jih identificiramo kot potencialne partnerje. Osrednji startup »sistemi« v Sloveniji so največja startup konferenca pri nas PODIM, Tehnološki park Ljubljana, ABC Accelerator in klub Poslovni angeli Slovenije. PODIM nudi nabor startupov vseh zrelostnih kategorij. Tehnološki park je zibelka industrijskih ali visokotehnoloških startupov, ki iščejo industrijske partnerje in relativno visoke finančne vložke za protipiranje idej. ABC Accelerator trikrat letno predstavi rezultat dela z aktualno skupino inkubiranih startupov, ki običajno prihajajo ne le iz Slovenije, ampak tudi iz Italije, zahodnega Balkana in širše. Klub Poslovni angeli Slovenije pa približno trikrat letno predstavi tiste startupe, ki so v danem trenutku zanimivi iz naložbenega vidika.

Najbolj pomembno pa je, da vsi štirje startup akterji skupaj z drugimi kot so npr. Ljubljanski univerzitetni inkubator ali SAŠA inkubator tudi s pomočjo Slovenskega podjetniškega sklada gradijo močno mrežo s startup ekosistemi v tujini, kar pomeni, da lahko v kolikor slovenska zrela podjetja potrebujejo relativno specifične rešitve, do teh tudi pridejo. Slovenski startup sistem iz svojih mrež lahko izbrska 40 potencialov za sodelovanje z določenim sektorjem, kar pomeni, da je verjetnost, da so med njimi tudi tista podjetja, ki imajo nekaj relevantnega, realnega in tržno zanimivega zanje, bistveno večja. Iskanje teh potencialov prek uveljavljenih mrež je zato bolj ekonomično, kot postavljanje nove startup infrastrukture znotraj posameznih slovenskih podjetij.

--

[1] https://www.nber.org/papers/w23782.pdf

[2] Čas do trenutka, ko jim sredstev za rast zmanjka.

[3] https://www.linkedin.com/feed/update/urn:li:activity:6516640161177104384

[4] https://www.forbes.com/sites/iese/2018/05/10/heres-how-large-firms-can-innovate-by-collaborating-with-startups/#5ab420fd2241

 

Klub Poslovni angeli Slovenije v letu 2019 v številkah:

Empty
Empty
Empty